Preden otrok usvoji jezik in govor, uporablja različne predjezikovne veščine. Ena od teh je tudi kazanje s prstom, a usmerjanje kazalca v predmet ali osebo nima samo predjezikovne vloge temveč tudi predopismenjevalno. Zato je pomembno, da je ne skušamo otroku odvzeti, ampak jo le preoblikujemo, ko je družbeno moteča.
Podrobneje si poglejmo, zakaj in kako.
Zakaj je kazanje s prstom predopismenjevalna faza?
Pri kazanju s prstom otrok različne prste postavlja v funkcije. Dojenček najprej kaže s celotno dlanjo, od približno enega leta starosti naprej pa večinoma zgolj s kazalcem. Pri tem namensko v pest upogne sredinec, prstanec in mezinec ter jih prekrije s palcem. Tako so ti prsti podporni, medtem ko je kazalec aktiven. Kazalec je skupaj s palcem aktiven tudi pri pisanju, ostali prsti pa podporni.
Gre torej za razvojni mejnik, ki krepi predopismenjevalne fino-motorične spretnosti.
Zakaj je kazanje s prstom predjezikovna veščina?
Otrok kaže s prstom, ko želi pozornost druge osebe usmeriti na določen predmet, osebo ali dogajanje in v zvezi z njim nekaj sporočiti. To počne tudi takrat, ko se odziva na naše pobude, kot so: »Kje imaš nos? Pa oči? Kaj pa popek?« Zmožnost tovrstnega sporazumevanja se preverja tudi na sistematskem pregledu enoletnika.
Gre za pomemben komunikacijski element, ki bi ga bilo potrebno nagraditi. Kot nagrada je dovolj že to, da se odzovemo na otrokovo gesto.
Kazanje s prstom otroku služi kot neverbalna komunikacija, v kateri se uči še mnogo drugih veščin, ki so pomembne za vsakodnevno sporazumevanje:
- poiskati osebo, ki jo potrebuje oziroma katere pozornost želi,
- pridobiti njeno pozornost
- in njuno skupno vezano pozornost usmeriti v izbran predmet, osebo ali dogajanje.
Prav zato je »vaja kazanja s prstom« pozitivna. Pomembno je, da je odrasli ne zatiramo, ampak jo spodbujamo. S tem spodbujamo tudi otrokovo učenje in razvoj.
In kasneje – kako preoblikovati kazanje s prstom v družbeno bolj sprejemljiv način sporočanja?
Tudi kasneje v razvoju je kazanje prisotno kot sredstvo sporazumevanja. Otrok ga uporablja skozi celotno predšolsko obdobje in tudi dlje – besedišče gradi postopoma.
Kazanje s prstom je v družbenih situacijah kdaj nerodno in v nas odraslih vzbudi tudi sram. V takšnih trenutkih se opomnimo, da otrok uporablja neverbalno sporočanje, saj je besedni opis tistega, kar nam želi sporočiti zanj prezahteven (ga še ni usvojil).
Kasneje, ko se krepi njegov govorno-jezikovni razvoj, napoči čas, da ga začnemo usmerjati v nadomeščanje kazanja z opisovanjem izbrane osebe. To lahko zajema:
- opis oblačil (»Mami, poglej gospoda v rdeči jakni …«),
- uporabo prostorskih pojmov in odnosov (»… ki se sprehaja pred nama …«)
- in ubeseditev sporočila, ki ga želi predati (» … ima takšne rdeče teniske kot stric Tone.«).
Če želimo otroka navaditi na verbalno opisovanje oseb, na katerih želi nekaj izpostaviti, mora imeti širok besednjak in ga tudi razumeti. Od malčka slednjega nikakor ne moremo pričakovati, lahko pa mu tekom razvoja služimo kot vzor. Prav tako mu lahko na tem področju pomagamo z vprašanji, na primer: »Ali misliš gospoda, ki sedi na klopi ali tistega zraven igral; ali ima klobuk?« Uporabimo lahko tudi delne stavke, recimo: »Gospod, ki …«, da bo zgoraj navedeno enkrat usvojil.
